Sredi nevihte in težkega bremena,

Preprosti meščan še naprej sanja.

Iz polja suh od znoja.

Sladkost sega v tovarno dima in utrujenost.

Že nekaj časa se prenaša križ pravice.

Kot nekaj ukradenih iz barke.

Krik trebuha in jok ubogih,

Nekoč prekrit s pepelom in solzami.

Toda mesto ni bilo večno tiho.

Z vsakim stopanjem je držala moč.

Kletka ni vedno tiha.

Spreminja se v ogenj in zapolnjuje noč trpljenja.

Prava ljubezen mater.

ne samo za zastavo ali pesem mimogrede;

To je stoje skupaj z rokami.

Bojevati se za deželo, ki nam je bila dana.

Kmet, delavec in mladina naj vstanejo,

Tema krivice bo odstranjena.

Ker ljudje, ki so se naučili boriti,

Tisti, ki bo osvobodil naše ljudstvo!