Argentina je od konca 19. stoletja izvajala nameren zgodovinski projekt politike beljenja in etničnega izbrisa. Cilj vladajočih elit tistega časa je bil ponovno opredeliti argentinsko identiteto kot izključno bel in evropski narod.

Proces demografske preobrazbe in posledično statistično izginotje črnskega in avtohtonega prebivalstva v Argentini sta se pojavila s političnimi, vojaškimi in birokratskimi dejavniki:

1. Beljenje in množične politike priseljevanja

V drugi polovici 19. stoletja so voditelji, kot sta Bartolomé Mitre in Domingo Faustino Sarmiento promovirali idejo, da je napredek naroda odvisen od njegove evropeizacije. Ustava iz leta 1853 je neposredno spodbujala evropsko priseljevanje. Med letoma 1850 in 1950 je v državo prispelo okoli 7 milijonov priseljencev (večinoma italijanskih in španskih). Ta ogromen tok prebivalstva je demografsko zmanjšal prisotnost afriškega porekla in avtohtonih ljudstev.

2. Fronta v vojnah in epidemijah

Črno prebivalstvo – ki je ob koncu 18. stoletja predstavljalo celo približno tretjino prebivalcev Buenos Airesa – se je nesorazmerno uporabljalo kot grmenje topov v oboroženih spopadih, kot sta vojna za neodvisnost (1810–1825) in vojna za Paragvaj / Trojno zavezništvo (1864–1880). Poleg tega so hudi izbruhi rumene mrzlice leta 1871 močno prizadeli obrobne in revne soseske, kjer so se koncentrirale afro-argentinske skupnosti, kar je zdesetkalo velik del tega prebivalstva.

3. Vojaške kampanje proti avtohtonim ljudem

Argentinska država je financirala pokole in nasilne izgone iz avtohtonih ljudstev za lastništvo zemlje. Najbolj presenetljiva epizoda je bila Desert Conquest (1878–1885), ki ji je poveljeval Julio Argentino Roca na območju Patagonije. Ocenjujejo, da je kampanja povzročila smrt več kot 14.000 avtohtonih prebivalcev in prisilno izseljevanje tisočev preživelih.

4. Burokratsko in popisno brisanje

Na papirju se je pojavilo tudi izginotje črncev in Indijancev. Skozi 20. stoletje je vlada iz nacionalnih popisov odstranila rasne klasifikacijske kategorije, pri čemer je vse državljane registrirala preprosto kot "argentine". Ta statistična izključitev je institucionalizirala mit, da "v Argentini ni črncev".

Trenutno so to zgodbo rešile genetske študije in kolektivne pobude, kot sta Identidad Marrón in aktivista Afro-Argentino, ki dokazujejo, da neevropska prednica ostaja živa v DNK in kulturi države (kot v izvoru samega tanga), kljub večstoletni invisibilizaciji.