SKUPNA ODPORNOST

PRIROČNI UVOD ZA MARKSISM-LENIISMO

Kaj je, v kaj verjame in kje začeti preučevati

Marksizem-leninizem se ne sme razumeti preprosto kot seznam političnih mnenj ali kot skupek fraz, pripisanih Karlu Marxu in Vladimirju Leninu. Gre za teoretično in politično tradicijo, ki se je razvila iz marksizma Marxa in Engelsa, kasneje pa jo je razvil Lenin in iz različnih revolucionarnih tokov.

Namen tega članka je služiti kot vhodna vrata za študij. Ne nadomešča branja izvirnih del in ne namerava predstaviti vseh tokov v komunističnem gibanju.

1. KAJ JE MARKSISM?

Za razumevanje marksizma-leninizma je najprej potrebno razumeti marksizem.

Karl Marx in Friedrich Engels sta si prizadevala za analizo družbe ne le iz idej ljudi, temveč tudi iz materialnih razmer, v katerih živijo.

Eden od temeljnih konceptov te analize je zgodovinski materializem. .

Na poenostavljen način si zgodovinski materializem prizadeva razumeti, kako se družbe preoblikujejo iz odnosov med produkcijo, ekonomijo, družbenimi razredi, političnimi institucijami in materialnimi pogoji.

To ne pomeni, da ideje niso pomembne. Pomeni razumevanje, da so povezani s konkretnimi pogoji družbe, v kateri nastajajo.

Socialni razredi

Za marksizem zgodovino razrednih društev zaznamujejo konflikti med skupinami z različnimi položaji znotraj produkcijskega procesa.

V kapitalizmu nastane Marxova temeljna delitev med:

Luksemburg: razred, ki nadzoruje glavna sredstva proizvodnje in pridobi bogastvo z gospodarsko dejavnostjo.

Proletariat: delavce, ki morajo brez glavnih proizvodnih sredstev prodati svojo delovno silo, da bi se lahko preživljali.

Ta delitev ne pojasnjuje samo celotne sodobne družbe, ki ima več razredov, razrednih frakcij in vmesnih položajev. Vendar je temeljnega pomena za marksistično analizo kapitalizma.

2. KAJ JE KAPITALIZEM ZA MARKSISM?

Kapitalizem je sistem, ki temelji na proizvodnji blaga, zasebnem lastništvu produkcijskih sredstev in plačnem delu.

Ena od Marxovih osrednjih idej je, da delovna sila postane tudi blago.

Delavec proda svojo delovno silo v zameno za plačo. Med proizvodnim procesom pa je lahko vrednost, ki jo proizvede delavec, višja od zneska, ki ustreza njegovi plači.

Marx prav v tem procesu razvija koncept Presežna vrednost. .

Presežna vrednost je temeljna za razumevanje kapitalističnega izkoriščanja v marksistični analizi: kapitalist ustreza delu vrednosti, ki jo je izdelal delavec.

To ne pomeni le, da je ves dobiček rezultat "ukradenega" delavca. To je strukturna razlaga odnosa med kapitalom in delom.

3. BOJ RAZREDOV

Če imajo različni razredi različne materialne interese, konflikti med njimi postanejo del same strukture družbe.

Razredni boj ima lahko različne oblike:

  • stavke;

  • zahtevki za plačilo;

  • gibanje pravic;

  • politični spori;

  • sindikalne organizacije;

  • popularna gibanja;

  • konflikti okoli premoženja in porazdelitve bogastva.

Za marksizem ti spori niso osamljene nesreče. So del protislovij, ki obstajajo v kapitalistični družbi.

Zato razumevanje politike zahteva tudi razumevanje kdo ima gospodarsko moč, kdo dela, kdo nadzoruje produkcijska sredstva in kakšni interesi so v sporu. .

4. DRŽAVA

Marksizem skuša tudi materialistično analizirati državo.

Namesto, da bi to avtomatično obravnavali kot povsem nevtralno institucijo, marksisti sprašujejo:

Kateri razredi imajo največji vpliv na svoje institucije?

Kako gospodarska moč vpliva na politično moč?

Katere interese ščitijo zakoni in institucije?

To ne pomeni, da vsak javni uslužbenec ali vsaka državna odločitev neposredno predstavlja interese ene same posamezne ali gospodarske skupine.

Vprašanje je širše: država je vstavljena v družbo, razdeljeno na razrede, njene institucije pa delujejo znotraj teh družbenih odnosov.

5. KAJ JE SOCIALIZEM?

V marksizmu je socializem povezan z premagovanjem kapitalističnih družbenih odnosov in preoblikovanjem lastnine produkcijskih sredstev.

Osrednja ideja je, da glavno proizvodno sredstvo preneha delovati predvsem kot zasebna lastnina za kopičenje kapitala in postane predmet oblik lastništva in socialnega nadzora.

To je povezano z izgradnjo družbe, v kateri je proizvodnja organizirana za zadovoljevanje družbenih potreb, in ne predvsem za ustvarjanje zasebnega dobička.

Vendar se je pomembno izogniti skupni poenostavitvi:

socializem ne pomeni preprosto "država nadzoruje vse".

Obstajajo različne predstave o lastništvu, načrtovanju, ekonomski demokraciji, tržni, državni in politični organizaciji znotraj različnih socialističnih tradicij.

6. SKUPNOST

Za Marxa predstavlja komunizem družbo, ki premaga razredne delitve in temeljne družbene odnose kapitalizma.

V tem pogledu komunistična družba ne bi bila preprosto državno voden kapitalizem.

Cilj bi bil premagati same pogoje, zaradi katerih so potrebne določene oblike razredne prevlade.

V tem kontekstu se pojavlja zamisel o družbi brez razredov.

Razpravo o izginotju države je treba prav tako skrbno razumeti. V marksističnem razmišljanju to ne pomeni samo ukinjanja institucij čez noč. Tradicionalno pojmovanje je, da bi z premagovanjem družbenih razredov država kot instrument dominacije enega razreda nad drugim postopoma izgubila svojo funkcijo.

7. Kje Lenin vstopi v to zgodbo?

Vladimir Lenin ni bil preprosto nekdo, ki je »izmislil« novo ideologijo, ločeno od Marxa.

Prizadeval si je za razvoj marksizma glede na konkretne razmere poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja.

Njeni glavni prispevki so povezani z vprašanji, kot so:

  • revolucionarna organizacija;

  • politične stranke;

  • imperializem;

  • Država;

  • revolucionarna strategija;

  • odnos med delavci in politično močjo;

  • analizo konkretnih pogojev revolucije.

Tu je pomen t. i. Marksizem-leninizem. .

Izraz pa je pridobil različne zgodovinske pomene in so ga kasneje uporabljala različna gibanja in države. Zato je neposredno preučevanje Lenina pomembnejše kot preprosto sprejemanje hitre opredelitve izraza.

8. REVOLUCIJSKA PARTIJA

Eno glavnih Leninovih vprašanj je potreba po politični organizaciji.

V Kaj storiti?Lenin trdi, da gospodarski boj delavcev sam ne bi zadostoval za razvoj revolucionarne politične zavesti.

Zato je branil politično organizacijo, ki je sposobna združiti bojevnike, študirati resničnost, organizirati delavce in delovati politično.

Pomembno je, da tega ne zamešamo z idejo, da bi morala mala elita preprosto vladati v imenu delavcev.

Glavno vprašanje za Lenina je zavestna politična organizacija delavskega razreda. .

9. IMPPERIALIZEM

Drug temeljni koncept v Leninu je imperializem.

V Imperializem, zgornja stopnja kapitalizma, izdan leta 1916, si Lenin prizadeva razložiti preobrazbe kapitalizma svojega časa, poudarja koncentracijo kapitala, nastanek velikih podjetij in bank, izvoz kapitala in spor med velikimi silami.

Njegova analiza si prizadeva povezati ekonomijo in mednarodno politiko.

Za marksizem-leninizem se torej mednarodne vojne in konflikti ne smejo analizirati samo preko posameznih odločitev vladarjev. Raziskati je treba tudi:

  • gospodarske interese;

  • tržni spor;

  • sredstva;

  • politični vpliv;

  • odnosi med velikimi oblastmi;

  • ekonomska odvisnost;

  • strateške interese.

To ne pomeni, da ima vsaka vojna en sam gospodarski cilj. Konkretna analiza bi morala upoštevati vsako situacijo v zgodovini.

10. VPRAŠANJE O REVOLUCIJI

Za marksizem-leninizem bi se globoka preobrazba družbe ne zgodila preprosto z zamenjavo enega vladarja z drugim.

Revolucijo razumemo kot preoblikovanje samih družbenih in gospodarskih odnosov.

To vključuje vprašanja, kot so:

Kdo nadzoruje proizvodna sredstva?

Kdo ima politično moč?

Kako je gospodarstvo organizirano?

Kako delavci sodelujejo pri odločitvah?

Katere institucije reproducirajo razredne odnose?

Revolucijo torej razumemo kot družbeni in politični proces in ne le kot trenutni dogodek.

11. RAZKRITJE PROLETARIJA

To je eden najpogosteje napačno razumljenih konceptov.

V klasičnem marksističnem besedišču, diktatura proletariata ne pomeni nujno obstoja osebne vlade ali vojaške diktature.

Izraz se nanaša na politično moč delavskega razreda v prehodnem obdobju med kapitalizmom in razredno družbo.

Ideja se začne iz razumevanja, da je vsaka država povezana z odnosi moči med razredi.

Če je torej za kapitalizem značilna politična dominacija buržoazije, bi moral socialistični prehod predstavljati politično prevlado delavskega razreda.

Konkretna oblika te organizacije je bila predmet ogromnih zgodovinskih in teoretičnih sporov.

Prav zato je za preučevanje izkušenj, kot so Sovjetska zveza, Kitajska, Kuba in drugi revolucionarni procesi, potrebna zgodovinska analiza in ne le ugodna ali nasprotna propaganda.

12. DEMOKRACIJA IN MARKSISM-LENIISMO

Pomembno vprašanje za vsako resno študijo je odnos med socializem in demokracijo.

Marksizem-leninizem tradicionalno kritizira idejo, da je demokracija le obstoj periodičnih volitev.

Vprašanje je:

Ali obstaja demokracija, ko ima prebivalstvo formalne politične pravice, vendar velike gospodarske razlike določajo, kdo ima največji vpliv na družbo?

Iz tega se marksisti zavzemajo za oblike politične in gospodarske demokracije, ki povečujejo učinkovito moč delavcev.

Hkrati zgodovinske izkušnje socialističnih držav sprožajo pomembne razprave o političnem pluralizmu, svobodi izražanja, represiji, birokratizaciji in ljudski udeležbi.

Ta vprašanja ne smejo biti skrita.

Študij socializma pomeni tudi preučevanje njegovih problemov, nasprotij in porazov.

13. Kaj pa BRAZIL?

Marksizem-leninizem se ne sme mehanično nanašati na brazilsko stvarnost.

Brazilija ima specifično zgodovinsko formacijo: suženjstvo, kolonializem, koncentracija zemlje, pozna industrializacija, ekonomska odvisnost, regionalna neenakost in zasebni odnosi z mednarodnim kapitalizmom.

Zato razumevanje Brazilije zahteva preučevanje lastne zgodovine.

Brazilski marksist se mora vprašati:

  • Kako so se oblikovali brazilski družbeni razredi?

  • Kakšna je bila vloga suženjstva?

  • Kako je potekal prehod na delo na področju plač?

  • Kako se je razvil brazilski kapitalizem?

  • Kakšen je odnos med Brazilijo in mednarodno prestolnico?

  • Kako koncentracija zemlje vpliva na družbo?

  • Kakšna je vloga brazilskega delavskega razreda?

  • Kako delujejo priljubljena gibanja in sindikati?

  • Kakšne so značilnosti brazilske države?

Teorija mora služiti razumevanju konkretne realnosti, ne pa jo nadomestiti.

14. KAJ ZAVARUJE LEENINIST?

Ni univerzalnega seznama, ki bi ga sprejele absolutno vse skupine z uporabo izraza "Marxist-Leninist". Na splošno pa ta tradicija običajno brani:

EKONOMIJA

  • premagovanje kapitalizma;

  • socializacija glavnih proizvodnih sredstev;

  • zmanjšanje izkoriščanja delovne sile;

  • gospodarsko načrtovanje na nek način;

  • proizvodnja je bila osredotočena na družbene potrebe.

POLITIKA

  • politična organizacija delavskega razreda;

  • razredni boj;

  • revolucionarno preoblikovanje družbe;

  • politično moč delavcev;

  • Proletarski internacionalizem.

DRUŽBA

  • boj proti neenakosti;

  • razširitev socialnih pravic;

  • univerzalno izobraževanje in zdravje;

  • boj proti izkoriščanju;

  • Emancipacija delavcev.

MEDNARODNI ODNOSI

  • nasprotovanje imperializmu;

  • mednarodna solidarnost med delavci;

  • kritika kolonialne in neokolonialne prevlade;

  • obrambo samoodločbe narodov.

15. KAJ NI MARKSISM-LENIISMO?

Prav tako se je treba izogniti nekaterim poenostavitvam.

Marksizem-leninizem ni preprosto:

"Država mora vse nadzorovati."

To ni niti:

"Vsaka država, ki se avtomatično razglasi za socialistično, je socialistična."

In ni:

"Samo razdeli denar za konec kapitalizma."

Prav tako ne pomeni brez dvoma sprejeti vse, kar so komunistične vlade storile v zgodovini.

Marksistični položaj lahko brani socializem in hkrati kritično preučuje konkretne socialistične izkušnje.

Teorija ne sme nadomestiti zgodovinskih raziskav.

16. Kje se začneš učiti?

Ne priporočamo, da začnemo neposredno z Marxovimi najtežjimi besedili ali bolj zapletenimi notranjimi razpravami komunističnega gibanja.

Možno zaporedje bi bilo:

STOPNJA 1 – UVOD

1. Karl Marx in Friedrich Engels – manifest Komunistične partije

Prvi stik s koncepti, kot so razred, buržoazija, proletariat in razredni boj.

2. Friedrich Engels – osnovna načela komunizma

Kratko besedilo in oblika odgovora, koristno za seznanjanje s temeljnimi pojmi.

STOPNJA 2 – MARX

3. Karl Marx – delo in kapital

Uvod v razmerje med plačo in kapitalom.

4. Karl Marx – Plača, cena in dobiček

Pomaga razumeti plače, dobičke, izkoriščanje in gospodarski boj.

5. Karl Marx – prestolnica, I. knjiga

Je najpomembnejša študija tega zaporedja, vendar tudi veliko težje.

Ni treba poskušati razumeti vsega v prvi obravnavi. Idealno je, da nadaljujete počasi in si ogledate podporne materiale.

STOPNJA 3 – ZGODOVINA

6. Karl Marx – Predgovor za prispevek k kritiki politične ekonomije

Relativno kratko besedilo za razumevanje odnosa med materialno produkcijo, družbeno strukturo in zgodovinskimi transformacijami.

7. Friedrich Engels – od utopičnega socializma do znanstvenega socializma

Predstavlja Engelsovo razlikovanje med različnimi socialističnimi tradicijami in pojasnjuje temeljne pojme tako imenovanega znanstvenega socializma.

STOPNJA 4 – LENIN

8. Vladimir Lenin – država in revolucija

Temeljno za razumevanje marksističnega pojmovanja države, revolucije in prehoda v socializem.

9. Vladimir Lenin – kaj storiti?

Študij politične organizacije, vesti in revolucionarne stranke.

10. Vladimir Lenin – imperializem, višja stopnja kapitalizma

Uvod v leninistično analizo kapitalizma in mednarodnih odnosov.

STOPNJA 5 – HOMOLOGACIJA

Po teh besedilih lahko bralec nadaljuje:

11. Marx – državljanska vojna v Franciji

12. Marx – Kritika programa Gotha

13. Lenin – aprilske teze

14. Lenin – Pozabljivost, otroška bolezen komunizma

15. Lenin – razvoj kapitalizma v Rusiji

Od tod naprej je pomembno začeti s primerjavo različnih marksističnih interpretacij.

17. Ne beri ga, če se ne strinjaš.

Resna politična študija ne bi smela zajemati iskanja samo besedil, ki potrjujejo to, v kar že verjamemo.

Po študiju marksističnih temeljev je koristno poznati tudi liberalne, socialno-demokratične, anarhistične, konzervativne in druge socialistične tokove.

To nam omogoča, da razlikujemo:

kar je Marx v resnici napisal;

kar je Lenin resnično branil;

kar so navedli kasnejši tolmači;

in kar mi sami sklepamo.

Bistveno je tudi kritično preučevanje zgodovine Sovjetske zveze, kitajske revolucije, Kube in drugih socialističnih izkušenj.

Niti protikomunistična propaganda ne bi smela nadomestiti zgodovine niti komunistična propaganda.

18. TEMELJNO NAČELO

Marksizem-leninizem temelji na temeljnem vprašanju:

Kako se lahko družba, razdeljena na razrede, spremeni v družbo, v kateri preneha obstajati izkoriščanje enega razreda z drugim?

Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, potrebujemo veliko več kot le to, da okrasimo zamisli.

Zahteva študij ekonomije, zgodovine, politike, filozofije in konkretne pogoje vsake družbe.

Za Komunistični odpor, študij je del samega političnega boja.

Ne želimo samo ponavljati besed kot so kapitalizem, imperializem ali revolucija.

Radi bi razumeli. kaj pomenijo, kako delujejo v brazilski realnosti in kakšne posledice imajo za konkretno življenje prebivalstva.

Znanje bi moralo služiti razumevanju resničnosti.

Razumevanje realnosti mora služiti njeni preobrazbi.

SKUPNA ODPORNOST

Učenje. Organiziraj. Boj.

Za emancipacijo delavskega razreda.

Za preobrazbo družbe.